Svet, ki se začne s premorom

Internet je nekoč obljubljal, da bo povezal ljudi, a se je namesto tega spremenil v najbolj zadušljiv in hrupen trg na planetu. V kraj, kjer vsak vsako sekundo zahteva tvojo pozornost, vsiljuje standarde in ocenjuje življenja drugih skozi hladne zaslone.

Ženska ne potrebuje več nove izložbe, da bi gledala tujo srečo. Potrebuje svetišče, da končno pogleda vase.

Ta Dnevnik se ne začne z začetkom in ne z manifestom. Začne se s pavzo. V trenutku, ko zapreš vrata pred neskončnimi »morala bi« in ostaneš v popolni tišini. Prolog ni potreben za razlage — potreben je zato, da narediš iskren prvi vdih in se spomniš, da se tvoj resnični svet začne s teboj samo.