Pismo tistemu, ki je navajen sam držati nebo

Vsi so se navadili, da boš zmogel. Ko se okoli tebe rušijo načrti, ko je bližnjim strah, ko nevihta odnese orientacije — vsi gledajo vate. In ti stojiš neomajno, ker drugače ne znaš, ker je to tvoj notranji kodeks časti.

A jaz vidim tisto, kar je skrito za tvojo zadržanostjo. Vem, koliko truda je treba, da ohraniš miren obraz, ko v tebi divja vihar, in kako se včasih hočeš preprosto zamolčati, ne da bi komurkoli razlagal razloge.

Tukaj ti ni treba držati obrambe. Vse si že dokazal s svojim delom in svojo besedo. Sleci težki oklep pri vhodu. V tem Domu spoštujejo tvojo veličino, varujejo tvoj mir in vidijo tebe resničnega — brez mask, brez nazivov in brez pogojev.