Pismo o meji, ki je starši nikoli ne smejo prestopiti

Ni nič hujšega od trenutka, ko starejšim odpreš vrata svojega doma s čistim, iskrenim srcem, v odgovor pa se za tvojim hrbtom začnejo plesti spletke in zarote. Ko starši pozabijo na nevtralnost in slepo stopijo na stran svojega sina ali svoje hčere proti drugemu zakoncu.

Ko se vmešavajo v tujo zvezo, so starši pogosto prepričani, da ravnajo prav. A ne poznajo vse resnice in se sploh ne zavedajo, kako uničujočo, nepopravljivo bolečino povzročajo drugemu človeku in kako pohabljajo usode lastnih vnukov, ko njihov svet trgajo na koščke.

To pismo pišem kot opomnik o najvišjem zakonu rodovne časti: nikoli ne postanite sodniki v hiši svojih otrok. Ne spletkarite, ne delite nedeljivega in jih ne učite, kako naj živijo. Vaše poslanstvo je biti tiha luč in dobra opora, ne pa sila, ki ruši tisto, česar niste zgradili vi.